Cerkev je prvič omenjena v gornjegrajskem urbarju leta 1426. Gotska cerkev, postavljena v prvi polovici 15. stoletja, ima skoraj v celoti ohranjeno prvotno podobo. Takrat so pozidali zvonik, ravno krito ladjo in križnorebrasto obokan prezbiterij. Ladjo so v drugi polovici 15. stoletja zvezdasto obokali. Od starejše oprave je ostal gotski krilni oltarček iz okoli leta 1380 s prizori iz legende o sv. Otiliji. Reliefa sv. Doroteje in sv. Ane Samotretje na prižnici sta iz začetka 16. stoletja.
Leta 1840 so v cerkvi postavili kor in ga na novo poslikali. Hkrati so se odločili za poslikavo vse cerkve, pri čemer so uničili nekaj srednjeveških fresk, nekaj pa so jih prebelili. Prostor za cerkvijo je vsekan v hrib, zato je severna stena do polovice svoje višine v zemlji.