V Nazarjah, na dvorišču za nekdanjo imenitno Bohačevo gostilno, stoji veliki dvojni kozolec toplar – Bohačev toplar. Kot piše Vito Hazler v svoji knjigi Kozolci na Slovenskem, je po izročilu Bohačev toplar po letu 1874 dal pozidati gostilničar Anton Turnšek, postavila pa ga je ena od številnih furlanskih zidarskih skupin, ki so zlasti od srede 19. stoletja pogosto krožile po Štajerskem in zidale zlasti na bogatih kmetijah. Obe čelni steni kozolca ter njegovi vogalni nosilni stebri so v celoti zidani, pobeljeni in okrašeni. Steni, ki ju nosi širok lok, sta v treh ravneh okrašeni z opečnimi prezračevalnimi linami. Vmesni štirje nosilni stebri in podporne ročice so izdelani iz hrastovega lesa. »Spodrezane babe« nog pa stojijo na kamnitih podstavkih.
Kozolec, ki je bil v precej slabem stanju, brez ustrezne namembnosti, je postajal odlagališče stare krame. Poškodbe je bilo mogoče opaziti na obeh čelnih stenah ter zidanih nosilnih stebrih, zaradi na več mestih poškodovane strehe pa je prišlo tudi do preperelosti lesene konstrukcije. Poleg že omenjenih konstrukcijskih poškodb, so bili na kozolcu poškodovani in dotrajani tudi leseni in zidani dekorativni elementi, prav tako pa risano okrasje na čelnih stenah.
Predlog programske prenove in arhitekturna rešitev Bohačevega toplarja sta bila zasnovana tako, da spoštujeta njegovo zgodovinsko izročilo ter za kozolec sam ne predstavljata nobene obremenitve. Občina Nazarje je pridobila sofinancerska sredstva za obnovo kulturne dediščine in kozolec temeljito obnovila. Po izvedeni statični ojačitvi objekta je bilo možno, da se je v pritličju kozolca uredila tržnica, ki deluje vsako soboto, s tem daje kraju možnost novega družabnega utripa. Tla kozolca so tlakovana.
Po sredini notranjosti kozolca je urejen prehodni del tržnice.
V prvem nadstropju - »gumnem«, kamor vodijo na novo zasnovane stopnice, je urejen stalnim razstavam namenjen prostor. Tu je stalna razstava Nazarje skozi čas. Izkoriščena je tudi podstreha kozolca, saj je namenjena občasnim in večjim razstavam, trenutno je tam razstava domače in umetnostne obrti lokalnih razstavljalcev . Oba razstavna prostora sta seveda opremljena z razstavnimi vitrinami, panoji ter izbrano osvetlitvijo.
Vsi posegi v kozolec ter njegovi elementi so bili zasnovani tako, da je zagotovljena celostna podoba objekta in posameznih prostorov, z vsem spoštovanjem do kozolca kot dela slovenske kulturne dediščine.
